»O spolnem nadlegovanju na delovnem mestu pripoveduje 21-letna študentka med delom v fitnescentru.«

»Vsak moj odhod v službo se je začel z mislijo, da bo mogoče prišel v mojo pisarno, da ga bom srečala, da me bo spet napadel...«

»Dijaki so zelo hvaležni za informacije, tudi oddelki, ki biologije niso imeli v svojem programu, me prosijo za te ure. Na koncu jih vprašam, ali so se kaj naučili, ali so izvedeli kaj novega. Naj ob tem navedem izjavo dijakinje, ki je rekla: Vi ste mi dve uri brali misli.«

»Ko smo predtem opazovali prizore iz tujine, smo si govorili, pa saj to ne more priti k nam.«

»Na snemanju prizorov spolnosti je res bilo zelo radostno. V njih je bilo toliko golih teles, da popolnoma pozabiš, da si tudi sam gol.«

»V hecu se je nekako odvijalo to, da se je babica premaknila v drugo sobo in da sem spala ob tem moškem, silil me je v dotike.«

»Ženske nam pišejo, kako se šele zdaj prvič zavedajo, da so bile spolno napadene, da to ni normalno, da se to ne bi smelo dogajati, da niso bile same krive, da niso izzivale.«

»Večinoma so njihove izkušnje, da jih nihče ne vpraša, ali so preživele spolno zlorabo, spolno nasilje, spolno nadlegovanje.«

»Najprej je bila reakcija policistke, zakaj jih CSD najraje pripelje k njim, da se ne znamo nič pogovoriti in razrešiti, saj da je to delo CSD-ja.«

»Sprva sem mu zaupala tako zelo, da nisem vedela, da me lahko zlorabi. Bala sem se ga, vsakič, ko sem ga zavrnila, me je pretepel.«